Category Archives: Proslave

15. spominski pohod ob meji – “Slovenke in Slovenci smo sposobni velikih ravnanj” (predsednik RS Borut Pahor)

DM7_2425.pr. BP, NBObmočni združenji veteranov vojne za Slovenijo – OZ VVS, Slovenskih častnikov – OZSČ, Borci za vrednote NOB Gornja Radgona in Policijsko veteransko društvo-PVD »Sever« za Pomurje so zvečer 3. julija 2016, na dan, ko je leta 1991 iz Gornje Radgone proti Varaždinu krenila jugoslovanska ljudska armada, ko je iz obmejnega mesta odšel zadnji vojak JLA, ko je odpeljal še zadnji tank okupatorske vojske, organizirali petnajsti spominski pohod ob meji.

Na platoju pri spominskem obeležju v Radencih so spregovorili moderatorka Jasna Divjak, župan občine Radenci, Janko Rihtarič (»Naj se dogodek iz leta 1991 nikoli večne ponovi«), slavnostni govornik dr. Tomaž čas, predsednik združenja Sever Slovenije, ki je dejal, da je danes dolžnost, da se spomnimo drugih dogodkov izpred mnogih let in osamosvojitvenih procesov, ki so pripeljali do samostojne Republike Slovenije v letu 1991. Spomnimo se borcev I. svetovne vojne, Tigrovcev ter mestu in vlogi generala Maistra, borcev NOB ter vojnih invalidov in civilnih vojnih invalidov. Kot je nekoč dejal veliki mislec, filozof in teolog, akademik Anton Trstenjak: »Slovenci držimo skupaj!«, se je to zgodilo pred petindvajsetimi leti, ko v Sloveniji med Slovenci ni bilo alternative. S skupnimi močmi smo dosegli tisto, kar so predniki tisočletja samo sanjali, dobili smo svojo samostojno in neodvisno državo. Žal do tega ni prišlo mirno in brez orožja, enako je žalostno, da omenjena sloga med Slovenci, iz leta 1990 in 1991, ni trajala dolgo. Kljub temu pa je akademik Trstenjak bil srečen, da so njegovi Radgončani, ko je bilo to najbolj potrebno, bili najbolj enotni. Zelo kritično je še dejal, da nekateri na lasten način ocenjujejo novejšo zgodovino s tem, ko navajajo, da je bila najpomembnejša bojna akcija za zmago v Vojni za Slovenijo, zavzetje skladišča JLA pri Borovnici kjer pa ni prišlo do oboroženega spopada zaradi takojšnje predaje.

Letos se ne potvarja le zgodovine II. svetovne vojne temveč tudi vojno za samostojno Slovenijo 1991. To se dogaja v odborih Državnega zbora, na proslavah, na nacionalni televiziji… Zato odločno povejmo, da v sodobni Evropi, ki temelji na vrednotah protifašizma, ni prostora za oživljanje barbarstva. Danes nekatere razglašati za najpomembnejše osamosvojitelje brez pravih in v zgodovini zapisanih argumentov je tvegano in v nasprotju z zgodovinsko resnico in nepošteno. Zato nehajmo iskati in omenjati najzaslužnejše, ker resnično najzaslužnejših nikoli ne bomo našli. Vsak je k osamosvojitvi prispeval v okviru svojih možnosti glede na mesto in vlogo, ki jo je imel v času osamosvojitvenih procesov. Osamosvojitev ni delo le neke peščice ljudi, nekaterih takratnih ministrov, ampak gre za delo vrste intelektualcev, takratnih poslancev, policistov, teritorialcev, pripadnikov narodne zaščite, civilne zaščite, gasilcev, lovcev, zdravnikov oziroma državljank in državljanov Slovenije. Pozabimo na tisto, kar nas razdvaja, poskusimo živeti s tistim, kar nas združuje. Zato se skupaj obrnimo v prihodnost in ustvarimo takšno Slovenijo kot si jo želimo in kot si jo tudi zaslužimo.

Predsednik OZ VVS Gornja Radgona Niko Brus in tudi  predsednik OO 15. Spominskega pohoda ob meji 2016., dr. Čas, župan Rihtarič, Valerija Červič, Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, Štefan Žalodec, predsednik ZSČ Gornja Radgona ter Marija Gaube, sestra v Radencih med vojno ubitega civilista Alojza, so nato ob spominskem obeležju položili venec. Nato se je okrog 120 pohodnikov podalo na pot ob reki Muri proti Gornji Radgoni do spominskega obeležja »Nikoli več« kjer sta ob igranju orkestra slovenske policije, postrojenju praporščakov in kordona Slovenske vojske po položitvi vencev ob spomeniku zbrane pozdravila župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko (»Kot aktivni udeleženec vojne lahko povem, da nas je bilo takrat strah. Tudi danes je hudo, a imamo jo-državo,  naša je …«) in slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: “Narodna enotnost ni bila vselej odlika našega naroda, saj smo izkusili tudi narodno razklanost. Zlasti mladi ljudje, ki niso bili življenjske priče obojemu, naj vedo, da smo Slovenke in Slovenci sposobni velikih ravnanj. Na naša ravnanja so lahko ponosni in samozavestno gledajo v prihodnost,” je dejal predsednik republike…« ter opozoril na izzive, ki nas čakajo v prihodnosti, a slutiti je, da znova prihaja čas, ko bomo kot narod in država poklicani v presojo: kaj je naš nacionalni interes in kaj želimo glede naše prihodnosti – slovenske in evropske. “Pred petindvajsetimi leti, ko smo enotni dosegli razglasitev Republike Slovenije, jo ubranili in dosegli, da so jo mednarodno priznali, smo imeli jasno določen cilj in smo se o njem enotno strinjali. Tudi v prihodnje nas bo do enotnosti pripeljalo samo sodelovanje,” je še povedal predsednik Pahor ter v luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije županu Rojku podaril slovensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike.

V kulturnem programu  so sodelovali moderator, dramski igralec, Boris Ostan, združeni pevski zbori radgonske osnovne šole, pevka Ingrid Horvatič ob spremljavi Valterja Klemenčiča na klaviaturah. Pred sklenitvijo svečanosti  je ravnatelj OŠ GORNJA Radgona in član OO prireditve Dušan Zagorc moderatorju Ostanu  podaril originalno razglednico natisnjeno leta 1991 z motom »Nikoli več-Nie mehr-Never more«, v spomin letošnjega praznovanja pa so po zamisli Zagorca med obiskovalce delili prav tako razglednice z napisanim motom izpred 25 let ter s posvetilom v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku: »Dragi prijatelji-mesto Gornja Radgona je doživelo barbarsko razdejanje. Pomagajte nam po svojih močeh in svojim vplivom, da se te grozote ne bi ponovile«.

Moderator je nato prisotne povabil na družabno srečanje v Dom gasilcev in civilne zaščite Gornja Radgona, kjer so organizatorji delili pravi pasulj iz kuhinje hotela Radin Zdravilišča Radenci, predsednik Pahor pa je še dolgo številnim obiskovalcev na spominske razglednice »podarjal« svoj avtogram.

Besedilo/ posnetki: Dani MAUKO

 [alpine-phototile-for-picasa-and-google-plus src=”private_user_album” uid=”116190835973424159650″ ualb=”6306386632798050385″ authkey=”Gv1sRgCNL4-rKr8sy7Aw” imgl=”fancybox” style=”cascade” col=”4″ size=”320″ num=”100″ shadow=”1″ border=”1″ highlight=”1″ curve=”1″ align=”center” max=”100″ nocredit=”1″]

20-letnica Območnega združenja VVS Gornja Radgona

DSCN0777

Desetega oktobra 1993 je bil v Ljubljani ustanovni zbor ZVVS na katerem je bil sprejet Statut zveze in sestavljena organiziranost Zveze. Trinajst Pokrajinskih štabov Teritorialne obrambe-TO se je oblikovalo v trinajst Pokrajinskih odborov-PO. Pomurski odbor ZVVS je takrat štel 15 članov, predsedoval mu je Ljubo Dražnik. Sklenili so, da se v vseh štirih pomurskih Upravnih enotah ustanovijo območni odbori in točno 20. januarja 2016 je minilo 20 let od takrat, ko se je 51 udeležencev osamosvojitvene vojne ’91 in nekaterih simpatizerjev ter podpornikov odločilo ustanoviti takrat prvo Območno združenje na področju Pomurja v Gasilskem domu v Gornji Radgoni kjer so sprejeli vsebino dela združenja, izdelali načrt dela, z glavnimi nalogami: aktivno pridobivanje članstva, pomoč pri pridobivanju statusa veterana, zagotovitev oznak, soorganiziranje svečanosti skupaj z združenjem Sever, sodelovanje s Slovensko vojsko-SV…V javnih volitvah so  imenovali 14 članski odbor, kasneje poimenovan v predsedstvo, ki je 6. aprila 1996  potrdilo za prvega predsednika Franca Zemljiča, za sekretarko Silvo Kuzma.

V sredo 20. januarja 2016 je bila v veliki zbornici OŠ Gornja Radgona sklicana razširjena seja predsedstva OZVVS Gornja Radgona (Milan Kuzmič, Nikolaj Brus, Silva  Kuzma, Matjaž Perša, Branko Trstenjak, Martin Novak, Jože Makovec, Dušan Zagorc, Dani Mauko) na katero so bili vabljeni vsi podpisniki ustanovnega zbora, prisotni so bili tudi predsednik ZVVS generalmajor Ladislav Lipič, predsednik PO ZVVS Pomurje Branko Bratkovič, predsednik PVD Sever za Pomurje Drago Ribaš, Ljubo Dražnik, predsednik OZVVS Lendava…

V odsotnosti prvega predsednika OZ VVS Gornja Radgona Zemljiča je njegovo prehojeno pot med leti 1996-2006 in svoje predsedovanje od leta 2014 dalje orisal sedanji predsednik Nikolaj Brus, o predsedovanju med leti 2006 do 2014 pa nekdanji, sedaj častni predsednik Jožef Makovec. Brus je omenil, da so člani ZVVS leta 2012 z Zakonom vlade bili prikrajšani za plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, podal informacijo o izdaji Zbornika z naslovom »Vloga Teritorialne obrambe (TO) Pomurja v procesu osamosvajanja«, Bratkovič pa pohvalil število članov v združenju Gornja Radgona. Gostitelj, ravnatelj  šole Dušan Zagorc je dejal, da je v času osamosvojitvene vojne kar 40% časa preživel v šoli, kot ravnatelj sedaj prenaša tradicijo med učence, lansko leto pa so prvi v Sloveniji na šoli organizirali predavanja o osamosvojitveni vojni kar je pohvalil tudi predsednik, generalmajor Lipič, ki je povedal, da naloga veteranov ni samo organiziranje aktivnosti ampak tudi naglas povedati svoja mnenja, moramo se obnašati dostojno, pošteno ter se ne deliti na leve in desne.

Po seji se je v avli osnovne šole pod pokroviteljstvom občine Gornja Radgona pričela slavnostna prireditev ob 20-letnici Območnega združenja VVS Gornja Radgona, katere so se udeležili veterana vojne za Slovenijo, generalmajorja Ladislav Lipič-predsednik ZVVS in dr. Alojz Štajner, predsednik ZSČ, domači župan Stanislav Rojko ter župani občine Radenci-Janez Rihtarič, Apače  Franc Pižmoht, Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, predsednik PO ZVVS Pomurje Branko Bratkovič, več predsednikov OZ ZVVS, ZSČ in veteranskega združenja Sever, predstavniki lokalnih oblasti in ostali gostje.

Po prihodu praporščakov ZVVS, PO ZVVS in OZVVS Pomurja in Lenarta in Ormoža ob igranju koračnice Korotan, Pihalnega orkestra Gornja Radgona in odigrani himni je sledilo simbolno veteransko dejanje, ki sta ga izvedla člana predsedstva OZ Dušan Zagorc in praporščak PO Matjaž Perša, nato je moderatorka prireditve prof. Vera Granfol povabila za govorniški pult predsednika Brusa, ki je zelo izčrpno orisal prehojeno 20-letno pot območnega združenja ter še posebej poudaril nepravično odločitev sodišča o oprostilni sodbi častnika JLA Popova, ki je sodeloval v agresiji na Slovenijo v Gornji Radgoni in bil obtoženi vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Zločin v Gornji Radgoni ne bo nikoli izbrisan je še pripomnil.

Domači župan Stanislav Rojko, tudi sam udeleženec osamosvojitvene vojne, je obudil spomine na čas, ki smo se veterani nesebično izkazali in ponudili največ kar imamo-svoje lastno življenje, svojo kri ter predsedniku Brusu za območno združenje skupaj s svetnikom Branetom Klunom predal ob jubileju OZ  Priznanje Občine.

Slavnostni govornik, generalmajor Lipič, je pohvalil aktivno vlogo in dosežke radgonskega  združenja. Omenil je trenutno politično dogajanje v Sloveniji, ki na žalost mnogokrat ni v prid našemu veteranskemu združenju: »Nobeno poimenovanje ne bo izničilo tega kar smo pred 25.-timi leti dali-spoštovanje-pravičnost-tovarištvo, ki nas naj še naprej družijo. Takrat si ni nihče mislil, da bo danes takšno stanje v državi kot je. Naše delo ni samo pohodi, izleti in podobno, ampak, da tudi ob takšnem početju povemo na glas svoje mnenje. Danes se nam vse to ruši, zaradi početja tistih, katerim smo takrat omogočili, da so prišli na te pozicije. Na prihodnjih volitvah se zato odločimo tako, da bo država uspešna kakršno si Slovenci zaslužimo, sodba Popovu pa je nespoštovanje prava«…nato pa Območnemu združenju (Brus) predal Jubilejno plaketo, N. Brusu, J. Makovcu, M. Perša, M. Kuzmiču in M. Kaučiču pa Zahvalne listine za nesebični prispevek in sodelovanje pri reševanju migrantske krize.

Predsednik Ribaš se je OZ zahvalil za skupne akcije, za dobro sodelovanje med policijo in veterani ter Nikolaju Brusu predal knjigo Zgodovina pomurske policije in orožništva, devetošolci Tjaša Gaševič, Nastja Felkar in Bine Hrastelj so prebirali odlomke iz Župančičeve domoljubne pesmi Duma, predsednik Brus in častni predsednik Makovec pa sta nato ustanovnim članom OZ VVS Gornja Radgona podelila Zahvalne listine za katere se je v imenu vseh prejemnikov zahvalil Zdravko Stolnik.

  Moderatorka Vera je ob zaključku prireditve dejala: »Srečno-naj živi Republika Slovenija« ter vse povabila na dobri vojaški pasulj in domači Janževec.

Fotogalerija:

[alpine-phototile-for-picasa-and-google-plus src=”private_user_album” uid=”116190835973424159650″ ualb=”6243059796139402241″ authkey=”CMCvqYyBu7Tq0AE” imgl=”fancybox” style=”wall” row=”4″ size=”320″ num=”100″ highlight=”1″ curve=”1″ align=”center” max=”100″ nocredit=”1″]

 

Dan Rudolfa Maistra | OŠ Gornja Radgona

V ponedeljek, 23. 11. 2015, na državni praznik Dan Rudolfa Maistra, smo se učitelji in učenci OŠ Gornja Radgona odpravili k cerkvi svetega Petra oziroma k spomeniku » Svetilnik miru«.

Dan-Rudolfa-Maistra-400x250

Izvor: Dan Rudolfa Maistra | OŠ Gornja Radgona

Galerija in video

Gornja Radgona : Pred 70. leti je bila ubita aktivistka Marija Rožman

V gozdu v Črešnjevcih, tik ob sedanji industrijski coni Gornja Radgona, so Kozaki 20. februarja 1945, po predhodnem grozovitem mučenju, ubili mladinsko sekretarko 22 letno Marijo Rožman iz sosednjih Polic. Na spomeniku, ki je bil odkrit na mestu zločina 29. 11. 1957, je zapisano »In tu ležiš s krvjo oblita, ubil te krvoses je Vlas, iznad tebe svetloba se svita, vse dala si za novi čas«.
V petek 27. februarja je ob spomeniku Marije Rožman Krajevna organizacija Združenje borcev za  vrednote NOB Gornja Radgona, pripravila komemoracijo. Zbranim je o liku Marije Rožman spregovorila Mira Skok Korošec, predsednica radgonskega borčevskega združenja. Učenci 5. c razreda Osnovne šole Gornja Radgona, katerim je razredničarka Janja Šinko, pa so pripravili kulturni program. O žrtvah druge svetovne vojne na radgonskem območju, sta spregovorila osebni poznavalec Marije Rožman Milan Klemenčič in Miha Strah. Slednji je imel s seboj nahrbtnik, ki ga je njegova mama uporabljala v času druge svetovne vojne za prenos dokumentov in hrane za partizane.
Komemoracije so se udeležili poleg članov radgonskega borčevskega združenja, tudi veterani vojne za Slovenijo iz leta 1991, predstavniki raznih drugih združenj in sorodniki pokojne. Ob spomenik so ob tem položili venec in prižgali sveče.
Iz govora Mire Skok Korošec še povzemamo, da je okrog 20 podivjanih Kozakov kritičnega dne zgodaj zjutraj obkolila Rožmanovo hišo v Policah in nato sta dva iz med teh odpeljala Marijo Rožman. Toda Kozaka Marije Rožman nista odpeljala v svojo bazo v Kunajevem gradu v Noričkem Vrhu, pač pa sta krenila v Črešnjevce. Tu sta ju grozovito mučila in ubila. Takratne nemške oblasti so omogočile, da je bilo truplo Marije Rožman prepeljano na pokopališče v sedanjo avstrijsko Radgono. Še le po treh dnevih je bilo omogočen pokop Marije Rožman na radgonskem pokopališču v družinski grob. Pogreba se je mogel udeležiti le 14 letni brat, saj so bil ostali ob tem aretirani. Oče Ivan je umrl v taborišču Dachau, mama Marija in sestra Ivanka, ki še sedaj živi, pa sta bili odpeljani v mariborske zapore.
Iz govora še izhaja, da je na območju Prlekije v letu 1945 delovalo 350 Kozakov. Ti so samo na območju Upravne enote Gornja Radgona ubili 32 ljudi.
Po drugi svetovni vojni vse do leta 1991 je nosila Osnovna šola Stogovci ime po Mariji Rožman; v sami Gornji Radgoni pa je tudi ena ulica imenovana Ulica Marije Rožman.

Besedilo in fotografije: Franci  Klemenčič

Pomurcu podelili visoko priznanje

DM7_5397Ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor, ko je leta 1918 general Rudolf Maister osvobodil Maribor in dnevu 72. brigade Slovenske vojske so se v Dvorani Tabor v Mariboru poleg predstavnikov veteranskih organizacij (tudi iz Pomurja, iz OZVVS Gornja Radgona-Brus, Kuzmič, Makovec, Mauko, Perša, Stolnik) in policije, udeležili poveljnik 72. Brigade SV in Vojašnice generala Maistra, polkovnik Franc Koračin, mariborski župan dr. Andrej Fištravec in načelnik Generalštaba SV, generalmajor dr. Andrej Osterman, ki je bil slavnostni govornik.
Na slovesnosti so podelili številna priznanja, med drugim tudi Martinu Smodišu, vodji izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Murska Sobota in poveljniku Civilne zaščite Pomurske regije. Smodiš, ki že več let uspešno deluje na področju zaščite in reševanja na nivoju države in Pomurske regije, v katerega se vključuje tudi Slovenska vojska z svojimi zmogljivostmi in kadri, si prizadeva za tesnejše sodelovanje na tem področju.
Predstavitve na dnevih odprtih vrat, organizacija taborov, slovesnosti, predstavitev in tekmovanja ob preverjanju ekip prve pomoči Pomurja, delovanje v komisijah, predavanje na vojaških šolah, načrtovanje skupnih regijskih vaj s Slovensko vojsko in skupno sodelovanje na intervencijah je le nekaj aktivnostih na katerih odlično sodelujejo.
Prav ob nedavnih poplavah, ki so zajele Pomursko regijo so skupaj načrtovali intervencijo v okviru štaba civilne zaščite Pomurja.
Prvič po letu 1991 je Slovenska vojska aktivno sodelovala pri odpravljanju posledic neurja v Pomurju in si s tem dodatno utrdila ugled pri prebivalcih pokrajine ob Muri. Smodiš je s svojim dolgoletnim delom, zgledom in strokovnostjo v veliki meri prispeval k dodatnemu ugledu slovenske vojske v Pomurski regiji za kar je iz rok polkovnika Koračina prejel priznanje- Bronasta PLAKETA 72. brigade.
Za kulturni program je poskrbel Orkester Slovenske vojske s solistko Ano Bezjak.

Besedilo in posnetki: Dani Mauko