Govor predsednika OZVVS Gornja Radgona na komemoraciji v Radencih

Spoštovani!

Današnja spominska slovesnost je posvečena v prvi vrsti žrtvam vojn v Osamosvojitveni vojni 1991 in vsem vojnam, ki so neposredno povezane z našo domovino-Slovenijo.

Tudi če bi bila samo ena žrtev, bi jih bilo preveč!

Pa vendar, za domovino se je vredno boriti, še posebej to velja za zadnjo – Osamosvojitveno vojno, ko smo TO z Milico  ter vsemi civilnimi strukturami ter ostalim prebivalstvom premagali JLA, na papirju in po obsegu oborožitve eno od najmočnejših armad v tem delu Evrope. Zasluge za to zmago pripisujemo tudi usposobljenosti borcev, ki so si izkušnje pridobivali prav v tej , takrat še naši JLA med služenjem vojaškega roka, še posebej pa med vajami, ki jih je izvajala TO od leta 1968 do vojne 1991. Prav letos praznujemo 50 letnico obstoja TO RS, za katero je posebna inšpekcija JLA zapisala-SLOVENSKA TO JE NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ IZURJENA med vsemi republikami v bivši Jugoslaviji. Vse to se je na terenu izkazalo v vojni 1991. Res je, da smo imeli do leta 91 na kapah rdeče zvezde, toda uniforme so bile slovenske ter najpomembneje – poveljevalo se je v slovenskem jeziku. Ps: kleli pa smo po srbsko (povzeto po moderatorju ob 50 letnici).

Pripadniki TO in Milice smo osamosvojitelji in nismo hrana in materija za politične zgodbe nekaterih prikrojevalcev zgodovine.

Danes smo tukaj, da obudimo spomin na dogodke o nastanku države in na Osamosvojitveno vojno. 25. junija 1991 je Slovenija formalno postala neodvisna država s sprejetjem – Deklaracije o neodvisnosti v parlamentu RS ter sprejetjem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti, ki smo jo slavnostno razglasili 26. junija 1991. Še isti dan, se je z izhodom iz kasarn Reškega korpusa, ki ji je poveljeval slovenski general-Čad začela agresija nad našo mlado državo.

Tukaj v Radencih in na celotnem območju Pomurja in Prekmurja, še posebej na desnem bregu reke Mure, od Gibine, preko Presike in Kačur je potekalo največ bojnih aktivnosti na celotnem ozemlju Slovenije.

V bivši občini Gornja Radgona so padle tudi prve civilne žrtve, katerim je namenjena ta slovesnost. Med prodorom tankovske kolone JLA proti mejnemu prehodu v Gornji Radgoni je bil ranjen takrat 29 letni fant –Alojz Gaube iz Janžev Vrha, ki je ta dan pomagal pri enemu od domačinov v Radencih. Ko sta poslušala novice po radiu, je omenil domačinu, da mora takoj domov, saj je njegova mama sama doma. Med potjo ga je zadela krogla, saj so agresorji na slepo obstreljevali po vseh zgradbah na poti. Umrl je 03. julija v bolnišnici Rakičan.

Še istega dne je bil med prodorom tankovske kolone po poveljstvom polkovnika Berislava Popova v Gornji Radgoni smrtno ranjen svetovni popotnik in psiholog Janez Svetina, ki je v svoj objektiv želel ujeti trenutke te vojne. Zgrudil se je na mestu mrtev pod kontroliranimi streli.

Za obe žrtvi vojne 1991 na našem območju predlagam MINUTO MOLKA – HVALA.

Da zaključim, mi smo živa zgodovina osamosvojitve. Mi, pripadniki TO in Milice ter vse takratne civilne  strukture ter prebivalci Slovenije v isti osebi.

Iskrena hvala učenkam in učencem OŠ Kajetan Kovič iz Radencev ter mentorici in vodstvu šole za prelep kulturni program.

Hvala tudi nosilcem praporov za ponosno držo.

Hvala vsem zbranim delegacijam ter obiskovalcem in predstavnikom občine Radenci.

NAJ NE BO POZABLJENO!

Besedilo: Nikolaj Brus

Radenci, 26. oktobra 2018

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja