Ob Dnevu suverenosti in Dnevu spomina na mrtve pri spominskem obeležju prižgali svečo

Petindvajseti oktober zaznamujemo kot dan suverenosti, v spomin na noč 26. oktobra 1991, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA. Slovenijo je Jugoslovanska ljudska armada začela zapuščati iz koprskega pristanišča 20. oktobra 1991, že 21. oktobra je v Koper priplula vojaška ladja Galeb, v naslednjih dneh še nekaj transportnih ladij in zadnja ladja z vojaki na krovu je bil malteški trajekt Venus.

Ta dan, ki sovpada tudi s praznikom Dneva spomina na mrtve, obeležujemo tudi veterani iz Območnega združenja VVS Gornja Radgona. V Radencih je ob spominskem obeležju kjer je tudi spomenik posvečen Alojzu Gaubetu, civilni žrtvi sovražne agresije, ki je padla pod agresorskimi streli spregovoril predsednik Nikolaj Brus, ki je kronološko obudil spomine na dogodke izpred 26 let. Povedal je, da so se aktivnosti v Radencih pričele že 27.junija, ko pripadniki njegovega 3. Posebnega voda TO z naskokom zajamejo podpolkovnika Jovanoviča in dva vojaka, naslednji dan pa pride ponovno do novega spopada med enoto polkovnika Berislava Popova in 7. diverzantskim vodom Gornja Radgona ter oddelkom Specialne enote Milice.

Učenci ob Dnevu suverenosti ob spominskih obeležjih prižgali sveče

V ponedeljek, 23.oktobra, dva dni pred Dnevom suverenosti, ki ga veterani vojne obeležujemo že tretje leto v spomin na noč 26. oktobra 1991, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA, so nas na treh lokacijah OZ VVS Gornja Radgona obiskali učenci iz kar sedmih Osnovnih šol iz Upravne enote Lenart.

V Radencih sta ob spominskem obeležju posvečenemu Alojzu Gaubetu, civilni žrtvi sovražne agresije, ki je padla pod agresorskimi streli JLA, učence, ki jih je spremljal predsednik OZ VVS Lenart, ravnatelj zavoda »Osnovna šola in vrtec« Sveta Trojica v Slovenskih goricah, spregovorila domači župan Janko Rihtarič-vesel je, da veterani prenašajo sporočila o dogodkih iz leta 1991 na mlajše rodove in predsednik Nikolaj Brus-kronološko je obudil spomine izpred 26 let.

Ribiško tekmovanje v Lastomercih

Že zgodaj zjutraj 7. oktobra 2017 se je zbralo 15 tekmovalcev našega veteranskega združenja na ribiškem tekmovanju v Lastomercih, na ribniku Turistične kmetije Roškar. Ribe v hladnem jutru niso prijemale, vendar kmalu po tem ko je posijalo sonce, se je spremenila tudi ribiška sreča. Ulov je, ob 14:00 uri ko se je ribolov končal, bil dokaj dober. Fantje so ujeli 183 kg rib. Najboljši med njimi je bil Horvat Bojan z ulovom 44,63 kg, sledila sta mu Varga Leon z 28,49 kg in Pdlesek Evgen z 27,63 kg. Vsi trije so prejeli ribiške pokale, ki sta jih podelila predsednik združenja Nikolaj Brus in organizator tekmovanja Matjaž Perša. Na koncu tekmovanja so se vsi prisotni pogostili s tradicionalno dobrim bogračem pripravljenim v kuhinji domačije Roškar.

Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Pri Osnovni šoli Puconci je potekala regijska slovesnost ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Proslavo so organizirale občine Puconci, Cankova, in Tišina v sodelovanju s člani Prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota.
Slavnostni govornik, Marjan Farič, predsednik Prekmurskega društva generala Maistra in podpredsednik Zveze društev general Maister je povedal, da je danes državni praznik, s katerim se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V Beltincih se je leta 1919 na ta dan na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih. Urad predsednika Republike Slovenije zato tudi ob današnjem državnem prazniku, pripravlja dan odprtih vrat. Prekmurje danes deli in sooblikuje skupno slovensko usodo, vendar vse do začetka 20. stoletja ta povezanost skozi zgodovino ni bila tako samoumevna, v nadaljevanju pa spomnil na dogodke po prvi svetovni vojni in izpostavil, da so Prekmurci znali v času tuje nadvlade ohraniti svoje bistvo.
Žal se v centru odločanja mnogokrat pozablja, da so Prekmurci enakovreden gradnik te države: “Dejanja naših prednikov nam kažejo, da tukaj prebivajo, zavedni, trdni in pogumni ljudje, ki so zmožni velikih dejanj zato vas pozivam, da pred stoto obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki bo čez dve leti, Prekmurci strnemo vrste in uveljavimo glas v širši slovenski javnosti…”, je zaključil Farič .

Spominski pohod ob mejni Muri – Pomurje.Si