Devetošolcem pripravili razstavo in predavanje

Gornja Radgona – mesto upora

V uvodu naj omenim, da osamosvojitvena vojna v Gornji Radgoni velja za eno najintenzivnejših poglavij v vojni za Slovenijo leta 1991. Mesto je bilo zaradi svoje strateške lege ob meji prizorišče hudih spopadov, ki so pustili trajne posledice. Prav zato smo se v OZVVS Gornja Radgona odločili, da vsako leto ob različnih obletnicah spomnim vse, ne le mlade, kako pomembno vlogo je naše mesto odigralo v osamosvojitveni vojni za Slovenijo.

V nekaj obrisih predstavljam, kaj je doživelo »Uporno mesto Gornja Radgona«. Iz Varaždina je proti Gornji Radgoni prodrla močna oklepna kolona JLA pod poveljstvom polkovnika Berislava Popova. Njegova naloga je bila zavzeti mejni prehod, pri čemer je vojska uporabila surovo silo proti mestu in civilnim objektom. V Gornji Radgoni je padla tudi prva civilna žrtev vojne v tem delu Slovenije. Med spopadi je bil ubit Janez Svetina, svetovni popotnik, pisatelj in predavatelj, ki se je takrat nahajal v Gornji Radgoni, saj je izvedel predavanje tamkajšnjim pedagoškim delavcem. Po naključju se je nahajal v bližini in fotografiral vdor agresorske enote v mesto. Letala JLA so v odgovor na odpor teritorialcev bombardirala območje podjetja Avtoradgona, kar je povzročilo dodatno uničenje v mestu. Gornja Radgona je bila med vsemi slovenskimi mesti v desetdnevni vojni najbolj porušena in doživela največ materialne škode. Poškodovanih ali uničenih je bilo okoli 20 stanovanj in hiš, močno pa je bil poškodovan tudi cerkveni zvonik. Eden najbolj prepoznavnih simbolov vojne v tem mestu je porušen zvonik cerkve sv. Petra. Vojaki JLA so nanj streljali s tanki, ker so sumili, da se v njem skrivajo opazovalci Teritorialne obrambe (TO).

Domačini so se aktivno vključili v obrambo. Prostovoljci so med drugim zažgali nekaj tovornjakov JLA, ki so bili ujeti v barikadah, kar je močno upočasnilo prodiranje tankov. Zaradi stopnje uničenja in intenzivnosti uličnih spopadov se v zgodovinskih virih za Gornjo Radgono včasih uporablja primerjava »slovenski Vukovar«, hrvaškega mesta, ki je v vojni na Hrvaške tudi doživelo veliko materialno škodo, žrtev pa je bilo seveda mnogo več.

Danes v bližini Mostu prijateljstva stoji spominsko obeležje v obliki protitankovske ovire, ki spominja na te prelomne dogodke. Mesto je kljub premoči nasprotnika v težki oborožitvi pokazalo izjemen odpor, kar je bil eden ključnih faktorjev za končno zmago in umik JLA iz Slovenije.

Učenci so z zanimanjem spremljali predstavitve članov OZVVS Gornja Radgona

Ob učencih 9. razredov in njihovi učiteljici so srečanje pripravili člani OZVVS Gornja Radgona: predsednik Janez Kosi, praporščak Matjaž Perša, Martin Novak, Anton Kreft, Jože Makovec in kot predavatelj dr. Bojan Macuh.

Najprej smo jim predstavili film z naslovom »Vojna brez sovraštva«, nato pa sta Janez Kosi in Matjaž Perša izvedla svečano veteransko dejanje. Temu je sledilo predavanje s PP predstavitvijo z naslovom »Osamosvojitvena vojna 1991na območju Upravne enote Gornja Radgona.

Prisotni učenci, katerim je bilo vse tudi namenjeno, so z zanimanjem spremljali vse aktivnosti. Eden od učencev je celo povedal, da je tudi njegov dedek bil udeleženec osamosvojitvene vojne na radgonskem območju.

Podobna srečanja so predstavniki OZVVS Gornja Radgona že izvedli na OŠ Kapela, OŠ Kajetana Koviča v Radencih, na OŠ Gornja Radgona, v naslednjih tednih in mesecih pa bodo predstavitev in predavanja pripravili še na OŠ dr. Antona Trstenjaka na Negovi, SŠGT Radenci in OŠ Apače. Seveda pa tovrstna srečanja z učenci ostajajo vsakoletna tradicija, čemur gre zahvala OZVVS Gornja Radgona in šolam nekdanje skupne občine Gornja Radgona.

Ne pozabimo!

V zaključku naj dodam, da dogodki v Gornji Radgoni konec junija in začetek julija1991 niso le del zgodovinskih učbenikov, temveč so opomin na to, kako visoka je bila cena naše svobode. Ko danes hodimo po ulicah našega obmejnega mesta, morda težko verjamemo, da so tu nekoč rohneli tanki in so se nad cerkvenim zvonikom dvigali oblaki dima. A prav ti dogodki nas učijo pomembnih lekcij. Mir ni nekaj samoumevnega. Je krhek dar, ki ga moramo varovati z razumom, pogovorom in medsebojnim spoštovanjem. Radgončani smo takrat pokazali neverjetno srčnost in povezanost. Dokazali smo, da lahko majhna skupnost, ki drži skupaj, premaga tudi veliko močnejšega nasprotnika. Spominjanje na porušene domove in žrtve, kot je bil Janez Svetina, ni namenjeno gojenju zamere, temveč temu, da se takšna tragedija nikoli več ne ponovi.

Naj nam »spominske ovire« ob meji ne bodo le kosi železa, ampak simboli odločnosti in opomin, da je domovina prostor, ki ga gradimo s trudom, znanjem in ljubeznijo do svobode. Učencem in vsem mladim pa sporočamo: »Bodite generacija, ki bo namesto zidov gradila mostove – tako kot tisti most, ki danes spet povezuje oba brega Mure.«

Doc. dr. mag. Bojan Macuh

Fotografije:

Martin Novak