Ribiško tekmovanje v Lastomercih
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Pri Osnovni šoli Puconci je potekala regijska slovesnost ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Proslavo so organizirale občine Puconci, Cankova, in Tišina v sodelovanju s člani Prekmurskega društva generala Maistra Murska Sobota.
Slavnostni govornik, Marjan Farič, predsednik Prekmurskega društva generala Maistra in podpredsednik Zveze društev general Maister je povedal, da je danes državni praznik, s katerim se spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. V Beltincih se je leta 1919 na ta dan na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih. Urad predsednika Republike Slovenije zato tudi ob današnjem državnem prazniku, pripravlja dan odprtih vrat. Prekmurje danes deli in sooblikuje skupno slovensko usodo, vendar vse do začetka 20. stoletja ta povezanost skozi zgodovino ni bila tako samoumevna, v nadaljevanju pa spomnil na dogodke po prvi svetovni vojni in izpostavil, da so Prekmurci znali v času tuje nadvlade ohraniti svoje bistvo.
Žal se v centru odločanja mnogokrat pozablja, da so Prekmurci enakovreden gradnik te države: “Dejanja naših prednikov nam kažejo, da tukaj prebivajo, zavedni, trdni in pogumni ljudje, ki so zmožni velikih dejanj zato vas pozivam, da pred stoto obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki bo čez dve leti, Prekmurci strnemo vrste in uveljavimo glas v širši slovenski javnosti…”, je zaključil Farič .
Srečanje veteranov v Lastomercih
Vsako leto, tokrat že osmič zapovrstjo, se dobivamo veterani našega združenja v Lastomercih na Turistični kmetiji Roškar. Namen srečanja je druženje in tudi to, da preskusimo naše sposobnosti v raznih športnih igrah. Res je, vsako leto smo starejši in vsako leto tudi naše fizične sposobnosti usihajo. Določenim športnim panogam smo se zato odpovedali na primer nogometu. So pa ostale vse ostale, ki smo jim priča že od prvega srečanja. Tako so se že zgodaj zjutraj ob ribniku pod Roškarjevo domačijo zbrali ribiči in na ta način prvi odprli celodnevno srečanje. V prelepem, sončnem dopoldnevu so tudi ribe dobro prijemale in ulov je bil po pričakovanju dober. Ob 12:00 uri so se tradicionalno pred osnovno šolo v Gornji Radgoni zbrali pohodniki. Pozdravila sta jih predsednik združenja Nikolaj Brus in predsednik organizacijskega odbora športnih iger Brane Klun. V spremstvu ekipe Rdečega križa iz Gornje Radgone, so se pohodniki podali na pot po trasi skozi Črešnjevce do Vinske kleti Margite in Milana Kolariča v Policah. Milan, ki je tudi naš član, je za pohodnike pripravil pogostitev, dobro kapljico in jedi z žara. Noben od pohodnikov poti ni nadaljeval ne žejen, ne lačen. Margiti in Milanu hvala za vse dobrote. Proti koncu poti so se pohodniki, tako kot vsako leto, ustavili še pri spomeniku partizanskega kurirja Franca Horvata, ki so ga Nemci ubili pred koncem vojne v Policah. Na cilj so pohodniki prispeli nekaj čez 15:00 uro. Pohodnike in vse prisotne je pozdravil predsednik združenja OOZVVS Gornja Radgona Nikolaj Brus in vsem zaželel prijetno druženje in športnih uspehov. Še posebej je pozdravil ugledne goste med njimi avstrijskega brigadirja Josefa Paula Puntigama, ki je v času osamosvojitvene vojne v Sloveniji poveljeval posebej ustanovljeni tankovski enoti sestavljeni iz 1600 vojakov, namenjeni čuvanju avstrijske meje pred morebitnimi vdori iz slovenske strani. Pozdravil je tudi župana občine Sveti Jurij Miroslava Petroviča, predsednika ZSČ dr. Alojza Štajnerja, poveljnika 72. brigade polkovnika Franca Koračina in ostale. Popoldanski sončni dan je kar hitro mineval ob metanju pikada, igranju šaha, metanju bombe in streljanju z zračno puško. Iz kuhinje Roškarjeve domačije je ves čas prijetno dišalo in ob dobrem bograču, gibanici in dobri kapljici je druženje hitro minevalo. Med tem je zanimivo demonstracijo prikazala Davorka Makovec iz ekipe Rdečega križa. Zelo nazorno in detajlno smo spoznali kako oživljati poškodovanca z masažo srca in umetnim dihanjem, to kar bi dejansko moral znati vsak občan.
